Ključna beseda: glasbeno gledališče

»Razvila je edinstven umetniški koncept Choregie.«

»V Opusu bo Karmina Šilec spregovorila o umetniškem ustvarjanju in razmišljala o aktualnosti posameznih tem.«

»V oddaji Opus bo predstavljeno desetletno obdobje njene ustvarjalnosti od leta 2015 do 2025.«

»Kreativno pristopa k številnim družbeno občutljivim vprašanjem našega časa.«

»V ospredje postavlja zgodbe, situacije in problematike, ki so vse prevečkrat zamolčane ali prezrte.«

»Predstavljajte si, kako iz 'industrijsko' monolitne Laibachovske strukture zvoka izklesati klavirsko klasiko.«

»Vollmaier se tega izziva ne loteva, kot bi mogoče lahko pričakovali, s prepariranjem ali elektronskimi posegi, temveč išče navdih v virtuoznem pianizmu Glenna Goulda in Vladimirja Horowitza pa tudi pri svojem profesorju (nekoč tudi že sodelavcu skupine Laibach) Aciju Bertonclju, zvestobo izvorni glasbi pa izkazuje s preizkušanjem skrajnih meja zmogljivosti izvajalca in glasbila.«

»Hvala Gospodu, da je Sondheim živel 91 let, da je imel čas napisati tako čudovito glasbo in ODLIČNA besedila! Naj počiva v miru.«

»Gledališče imam rad tako kot glasbo, in celotna ideja, da se dotaknem občinstva in ga nasmejem, spravim v jok – samo, da čutijo – je zame najpomembnejša.«

»Hvala, hvala, hvala Stephen Sondheim. Utrli ste pot številnim skladateljem in gledališčnikom. Nikoli ne bomo pozabili vaše velikodušnosti, vašega navdiha in tega, kar ste dali ameriškemu gledališču in svetu.«

»Stephen Sondheim je ustvaril fantastične svetove in like, a v središču vsake zgodbe, ki jo je povedal, je bil otrok iz New Yorka. In ta otrok je bil legenda. Ena najsvetlejših luči Broadwaya drevi ne bo svetila. Naj počiva v miru.«

»Nikoli ni napisal note in nikoli ni napisal besede, ki v psihološkem smislu ne bi nekaj pomenili. Ves njegov pomen je v melodiji pesmi in tudi v besedilu, ki ga pojejo. Zato je kot Shakespeare, ker lahko slediš ritmu tega, kar slišiš, in instinktivno čutiš, da ti nekaj pripoveduje o liku.«

»Dunaj je pravzaprav za kar dve desetletji postal nič manj kot 'Offenbachovo mesto'.«

»Zdi se, da Mozarta vedno znova pritegnejo nezamisljiva, prepovedana in socialno nemogoča partnerstva, prav tako nepredvidljivi in nenadzorovani čustveni vzgibi, ki v Ugrabitvi ne premagajo zgolj razkoraka med stanovi, ampak celo prepad med dvema različnima kulturama, pri tem pa ne nazadnje poudarijo enakopravnost v erotiki med moškim in žensko.«

»Delo po eni strani zaznamuje odločen Mozartov korak tako k osebnostni kakor tudi umetniški samostojnosti, saj lahko njegovo Ugrabitev iz seraja štejemo za eno izmed prvih tehtnejših glasbenodramskih 'dejanj' mladega skladatelja, ki se je zgolj nekaj mesecev pred prejetim naročilom dela osvobodil glasbene 'tlake' svojega prvega pomembnejšega delodajalca, salzburškega knezoškofa Colloreda.«

»Mozart tudi v svojih drugih glasbenogledaliških delih, kot so Figarova svatba, Cosi fan tutte in Don Giovanni, poudarja enakovrednost in v smislu pravic tudi enakopravnost žensk in celo superiornost t. i. nižjega služabniškega sloja nasproti okosteneli, abotni in vase zaverovani aristokraciji, ki pa ne premore resnične duhovne moči gospostva.«